RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA PRILAGOJENE METODOLOGIJE USPOSABLJANJA ZA VODSTVENE IN STROKOVNE DELAVCE Z NAMENOM PREPOZNAVANJA ERGONOMSKIH TVEGANJ IN IZBOLJŠANJA DELOVNIH POGOJEV ZAPOSLENIH



Predstavitev projekta

V današnjem času ugotavljamo, da predstavlja najpogostejše kronične bolezni v Evropi t.i. mišično-skeletne bolezni in okvare, ki prizadenejo kar eno četrtino prebivalstva. Predstavljajo tudi 60 % vzrokov za predčasno upokojitev in za bolezensko odsotnost z dela. Zaradi nizke umrljivosti pa ne vzbujajo dovolj pozornosti pri izvajalcih zdravstvene politike, kot tudi ne pri prebivalstvu.


Stališča in pogledi EU glede varnosti in zdravja pri delu:
• stanje zdravstvenega absentizma ter pogostnost in posledice poškodb na delu in poklicnih bolezni so slika stanja posameznega delodajalca
• vlaganje v varnost in zdravje pri delu pomeni investiranje v večjo produktivnost, boljše počutje zaposlenih in s tem v kvaliteto življenja;
• politika podjetja Zaradi hitrosti sprememb z vidika varnosti in zdravja zaposlenih mora spodbujati večjo skrb za zdravje delavcev in s tem zmanjšati število in posledice poškodb pri delu in poklicnih bolezni;


Zaradi naraščanja hitrosti sprememb v delovnih procesih, ki so posledica diverzifikacije produktov, novih tehnologij, novih materialov, novih organizacijskih oblik, postopkov, itd., je skoraj nemogoče spremljati spremembe z vidika tveganj za nastanek obolenj, ki se dogajajo na posameznih v delovnih mestih ter jih ustrezno upravljati. Zahteve s katerimi se danes srečujejo delodajalci predvidevajo predvsem ukrepanje z vidika zagotavljanja čim višje storilnosti ob čim manjšem vložku v ljudi in delovna sredstva. Oblikovanje dela in delovnih mest se tako zmanjšuje na zadostitvi minimalnih zakonskih pogojev z vidika varstva pri delu; da ne prihaja do delovnih nezgod, medtem ko se tveganja za nastanek obolenj ne obravnavajo, saj se na vse procese oblikovanja gleda predvsem kratkoročno, posledice za ljudi pa pri tem ostajajo na strani. Prav tako je naloga (če se ta sploh izvaja), oblikovanja delovnih mest in dela z vidika ergonomije prepuščena strokovnim sodelavcem – pooblaščenim za varstvo pri delu, ki pogosto ne morejo slediti hitrim spremembam v delovnih procesih, prav tako pa pogosto nimajo znanja s področja prepoznavanja in upravljanja s tveganji za nastanek mišično-kostnih obolenj.


Drugi prav tako pomemben element, ki ga bo potrebno upoštevati pri zagotavljanju zdravja delovnega prebivalstva je dejstvo, da se je s spremembami v pokojninski zakonodaji spremenila in se še bo po vseh napovedih strokovnjakov najverjetneje morala spreminjati upokojitvena starost. To pomeni, da bodo podjetja v načrtovanje delovnih procesov primorana sprejeti takšne ukrepe in metode, ki bodo vključevale aktivnosti za prepoznavanje in upravljanje s tveganji za nastanek obolenj na delovnih mestih. Delovna mesta in delovni procesi bodo morali biti oblikovani tako, da bo zagotovljeno normalno delo in doseganje pričakovane produktivnosti tudi starejšim delavcem. Ergonomska načela, ki jih poznamo in upoštevamo pri oblikovanju delovnih mest, so naslednja:


A. Ergonomska načela za oblikovanje delovnih mest, strojev, naprav, in orodja
B. Ergonomska načela pri oblikovanju dela na delovnem mestu
C. Ergonomska načela pri določanju časa
D. Ergonomska načela pri delu z materialom in orodjem
E. Ergonomska načela pri oblikovanju okolice, v kateri izvajamo delo


Pri tem pa pri oblikovanju delovnih mest upoštevamo štiri vidike:


1. Tehnološko oblikovanje DM:
• Izbira sistema tehnološkega procesa
• Medfazni transport
• Dnevna zmogljivost
• Izdelava načrta tehnološkega procesa
• Razdelitev tehnoloških operacij po DM
• Obremenitev DM

2. Tehnično oblikovanje DM:
• Z vidika strojne opreme
• Izbira strojev, naprav
• Izbira delovnih sredstev glede aktivnosti, transporta, ..



3. Ergonomsko oblikovanje DM:
• Antropometrično oblikovanje DM
• Psihološko
• Ekološko
• Fiziološko
• Organizacijsko
• Glede na varnost pri delu

4. Ekonomsko oblikovanje DM:
• Vrednotenje z ekonomskimi parametri, ki pokažejo ekonomski izid


Navedeno pove, da je pri ergonomskem oblikovanju delovnega mesta potrebno upoštevati človeka in njegove sposobnosti ter pripravljenost za delo, dispozicijo, okolje, delovna sredstva, orodja in priprave, material ter izdelek in navsezadnje tudi logistične procese in dostopnost v delovni okolici. Skratka, oblikovati in organizirati je potrebno zdravju prijazno delovno okolje.

Dosedanja praksa navaja vrsto modelov, pripomočkov in usmeritev za oblikovanje delovnih mest, namenjenih zdravim zaposlenim, da ne bi postali invalidi. Ker pa je v današnjem času trend porasta števila bolniških izostankov kot tudi poklicnih obolenj zaposlenih v industrijskem ali administrativnem delovnem okolju, je naš namen postaviti načela in normative za delavcu prijazno delovno mesto in delo v delovnem procesu. Z razvitim konceptom bomo izvedli usposabljanje vodilnih ter strokovnih delavcev, ki bodo pridobljeno znanje uporabili pri oblikovanju delovnih sistemov v svojem okolju.

Tako je potrebno oblikovati delo tako, da bo prilagojeno vsakemu delavcu, pri tem pa so ergonomska načela kot temelj humanega oblikovanja delovnih mest razdeljena na naslednja področja:

• antropometrično oblikovanje delovnih mest s ciljem prilagoditve razsežnosti delovnega mesta in elementov za upravljanje delovnega sredstva telesnim meram in zmožnostim delavca,
• psihološko oblikovanje delovnega mesta delavca, ki mu zagotavlja prijetno okolje v smislu urejenosti, barv, glasbe, …,
• ekološko oblikovanje delovnega mesta, ki obsega prilagajanje toplotnih dejavnikov, razsvetljave, hrupa, plinov in par, aerosolov, eksplozij, ionizirajočega in neionizirajočega sevanja – dopustnim obremenitvam in obremenjenostim,
• fiziološko oblikovanje delovnega mesta, ki obsega prilagajanja metod dela invalidovemu telesu,
• oblikovanje delovnega mesta, ki omogoča najugodnejše zajemanje vidnih in slušnih informacij, kot tudi informacij, ki jih invalid dobi s tipanjem,
• organizacijsko oblikovanje delovnega mesta, katerega namen je prilagajanje delovnega časa biološkemu in dnevnemu nihanju učinka s poudarkom na odmorih in usposabljanjih za delo po učinku,
• oblikovanje delovnega mesta v skladu z zahtevami varnosti pri delu, ki zajema oceno tveganja z vsemi ukrepi.



Učinke oblikovanja delovnega mesta lahko vrednotimo z ekonomskimi parametri, saj s primernimi ukrepi lahko dosežemo učinkovitost in zmanjšano utrujenost invalidov, s tem pa tudi pozitivne ekonomske izide. Načrtovanje optimalnega proizvodnega procesa zahteva tako oblikovano delovno mesto, da bo zaposlenemu omogočalo delo opravljati učinkovito, z minimalnimi stroški in pri normalni utrujenosti. To pa pomeni, da mora biti delovno mesto zasnovano tako, da ustreza sposobnostim delavca in zadošča ergonomskim ter ekonomskim načelom.



Projekt predvideva osnovne gradnike:
• Razvoj prilagojene metodologije, primerne za vodstvene in strokovne delavce, za prepoznavanje ergonomskih tveganj na delovnih mestih
• Testiranje razvite metodologije
• Implementacija metodologije
• Oblikovanje in vzpostavitev portala za uporabno industrijsko ergonomijo
• Izvedba brezplačnih usposabljanj za vodstvene in strokovne delavce iz podjetij za pridobitev znanja s področja uporabne industrijske ergonomije
• Izdelava priročnika za podjetja in druge uporabnike